Nasveti strokovnjaka za najboljše portrete otrok

© Tamara Lackey, D800, AF-S NIKKOR 85mm f/1.4G, 1/250 s, f/2,8, ISO 160, ročna osvetlitev, matrično merjenje Bilo je pozno popoldne, svetloba je bila toplejša in delala sem z njo, da bi se odmaknili od norčavih izrazov in pokazali njen pristni nasmeh. Sijajno je, ko ujameš pravi izraz motiva, pa še v odlični svetlobi – vredno si je znova in znova za to prizadevati.

© Tamara Lackey, D4, AF-S NIKKOR 85mm f/1.4G, 1/320 s, f/3,5, ISO 1000, ročna osvetlitev, matrično merjenje Zadržan štiriletnik, ki ni hotel pogledati v objektiv, pa tudi sicer ni hotel sodelovati. »Zato sem ga začela oponašati; delala sem vse enako kot on,« pravi Tamara. »Približno štiri sekunde se mu je to zdelo smešno, kar je bilo več, kot sem potrebovala. Fotoaparat sem držala stran od sebe, kar običajno ne počnem s 85-milimetrskim objektivom. A sva bila oba pri miru, nisva se premikala, tako da sem to lahko naredila.«

© Tamara Lackey, D800, AF-S NIKKOR 85mm f/1.4G, 1/125 s, f/2, ISO 2000, ročna osvetlitev, matrično merjenje, SB-910 bliskavica Speedlight »Sedla sem in ji pokazala to pozo. Morala sem poskrbeti, da je imela noge obrnjene proti stopnicam, ker sem imela precej ozek kader za 85-milimetrski objektiv, in njene noge bi bile videti zelo velike, če bi štrlele naravnost ven.«

© Tamara Lackey, D800, AF-S NIKKOR 85mm f/1.4G, 1/320 s, f/1,8, ISO 100, ročna osvetlitev, matrično merjenje »Bila je zadržana in mislim, da se v pozi to vidi. Pripravila sem jo do tega, da je obrnila noge in potegnila ramo nazaj, da je nastala nekakšna krivulja njenega telesa v obliki črke S, in to je naredilo svoje.«
Preden ocenite lokacijo in svetlobo, preden fotoaparat sploh vzamete iz torbe in izberete objektiv, je dobro, da razmislite o strategiji in psihologiji. To so resnično pomembni elementi, ki jih potrebujete, če želite dobiti kar najboljše fotografije svojih otrok ali vnukov, nečakov ali nečakinj.
To je ena od lekcij, ki smo se jih naučili od Tamare Lackey. Njeno vrhunsko poznavanje portretov in življenjskega sloga dokazuje ne le veščine vizualizacije, temveč tudi dobro poznavanje potrebnih strategij. Tamara dosledno zajame razpoloženje, trenutke in izraze, ki naredijo slike otrok nepozabne.
Naučili smo še več:
Starosti in pričakovanja
Starost motivov bo narekovala, kaj lahko iz njih povlečete. »Kadar fotografiram mlajše otroke – od dojenčkov do malčkov – je moje delo delno tudi obvladovanje teh otrok,« pravi Tamara. »Dela se lotim z zavedanjem, da jih to, da bi se fotografirali, niti najmanj ne zanima, in moram jih obvladati. Tako da v tisti milisekundi, ki jo imam na voljo, ujamem izraz, ki bo nekaj pomenil.« Obvladovanje lahko pomeni, da se ves čas fotografiranja ali vsaj nekaj časa igramo igrico in tako zadržimo otroka na mestu, ki ga je določila Tamara. Lahko pa pomeni, da kraj fotografiranja pripravimo in otroka previdno prestavimo tja – »s spodbujanjem, vendar ne tako, da bi ga preveč silili«. »Ves čas razmišljam, kako naj jih postavim, da ne bom vedno fotografirala zadnjega dela glave. Pri taki starosti znižam pričakovanja glede tega, kakšna interakcija z otrokom mi bo uspela, in hitro izkoristim tistih nekaj trenutkov, ki jih dobim.«
Pri otrocih, starih od štiri do devet let, Tamara pričakuje, da bo deležna veliko nastopanja. »Nastopali bodo zame – glej me, ko naredim to, glej me, ko naredim ono, – zato moram fotografirati tako nastopanje kot tudi pristnejše podobe.«
Ko so Tamarini motivi stari 12 ali 13 let, takrat fotografira otroke, ki se že zelo zavedajo svojega videza in tega, kako jih dojemajo drugi. »Po glavi se jim plete, ali sem kul, sem lepa, ali sem moderna in ali bo ta fotka dobra na Instagramu. Zato moram poskrbeti tudi za to, da se bodo dobro počutili v svoji koži, da jim ne bi bilo neprijetno, in posebej se potrudim, da jih fotografiram všečno, ker jim v tem obdobju to veliko pomeni. In ko jim pokažem, da jih fotografiram na tak všečen način – ker jih postavim v dobre poze in poskrbim za dobro osvetlitev – dobim tudi bolj pristno sodelovanje.«
Pri najstnikih je Tamarin pristop čim bolj iskren: »Zavedam se, da jim ni do tega, da bi bili pred mano in se fotografirali, pa če to pokažejo ali ne.« Pove jim, da jih razume in da je na njihovi strani, določi jim časovni okvir, kako dolgo bo vse skupaj trajalo – »dve uri bo« – in se nato loti dela ter preži na mikro izraze, da jih bo ujela. »Samo sekundo imam, da ujamem smeh ali prediren pogled, potem se hitro spomnijo, da se pravzaprav ne smejo odzivati name.« Pogovarja se z njimi, vendar se za vsako ceno izogne najbolj očitnim temam v slogu: Kaj se pa učite v šoli? To ne deluje. »Za take teme imajo vnaprej določene odgovore in izraze,« pravi. Izbere nenavadne teme, vpraša na primer, kakšno je njihovo mnenje o aktualnem predlogu zakona, o katerem razpravljajo v parlamentu. Merilo za uspeh pri delu z najstniki je število presenečenih vzklikov, kot na primer: »Joj, sanjalo se mi, da boste naredili take slike!«, ko motivom pokaže fotografije na zaslonu fotoaparata.
Tamara celo pravi: »Če bi gledali videoposnetek mene, ko fotografiram otroke, bi se vam zdelo, da ne bom dobila nič, a za neki izraz potrebujem samo dvestotinko ali tisočinko sekunde. Fotografiranja se lotim tako, da se ne obremenjujem, saj se zavedam, da potrebujem le delček sekunde tu in delček tam, in če dobim osem do deset takih, sem zmagala.«

© Tamara Lackey, D4, AF-S NIKKOR 24-70mm f/2.8G ED, 1/800 s, f/9, ISO 200, ročna osvetlitev, točkovno merjenje »Delala sem z njo, njeno sestro in njuno mamo – bile smo v vodi in na pesku – in naveličala se me je, kar je pravzaprav dobro zame. Prizadevam si, da bi bila le šum v ozadju po dolgotrajnem posvečanju. Tako naveličana vsega je preprosto odšla, jaz pa sem ujela trenutek odhajanja.«

© Tamara Lackey, D4, AF-S NIKKOR 35mm f/1.4G, 1/160 s, f/4,5, ISO 640, ročna osvetlitev, matrično merjenje. »Prvi del fotografiranja je bila zelo aktivna, potem se je utrudila in je počivala. Ko zagledate neko situacijo, je ne zmotite; to je dober primer tega. Ko zagledam trenutek počitka, ko se kdo malo odklopi, hočem prav to zajeti in kadriram tako, da dobim negativen prostor, kamor gleda.«

© Tamara Lackey, D800, AF Micro-Nikkor 105mm f/2.8D, 1/160 s, f/2,8, ISO 640, ročna osvetlitev, točkovno merjenje »V mestu sem fotografirala dva motiva in za ozadja sem vključila kul stavbe – notranjščine, zunanjščine in barvite zidove. Spomnila sem se nečesa, kar je rekel organizator Peter Walsh, da vsakič, ko izprazni neki prostor, otroci v njem plešejo. To je naredila tudi ona in se potem za trenutek spočila na tramu. Nič nisem nameščala, ona je to naredila, jaz pa sem posnela. To sem sicer privlačno kadrirala, a vse zasluge ima ona.«
Izbira opreme
Tukaj nastopi oprema. Če boste imeli na voljo le milisekunde, da zajamete izraze, in morda malce več za poze, izberite svetlobno močan objektiv in kratek čas zaklopa, da vam bosta v pomoč. Delati bo treba hitro, zato je izredno pomembno, da ste dobro seznanjeni z opremo, ki jo uporabljate. »Najslabše, kar se vam lahko zgodi, je to, da ste priča neverjetnemu trenutku, a imate napačno nastavitev ali še niste pripravljeni,« pravi Tamara o tem, da se je treba z opremo spoznati tako dobro, da postane njena uporaba nekaj samoumevnega.
Dejavnik zaupanja
Za fotografa profesionalca je seveda ključnega pomena, da mu motivi zaupajo, vendar je to enako pomembno tudi za fotografa, ki želi le ovekovečiti družinske trenutke. »Kadar se lotite fotografiranja svojih otrok, nečakov ali nečakinj, je najboljše, da na začetku poveste, da si želite samo narediti odlične fotografije in se zraven zabavati,« pravi Tamara. »Potem jim dajte vedeti, da bodo prispevali k uspehu fotografije – to je zanje dejavnik krepitve zaupanja.«
Bodite povezani
Tamara veliko fotografira tako, da drži fotoaparat stran od telesa, in sicer zato, da je interakcija med njo in motivom ves čas živa. »Včasih ko si pomakneš veliko črno škatlo pred obraz, presekaš komunikacijo,« pravi. »Zelo rada fotografiram s fotoaparatom stran od obraza, zato da se lahko pogovarjam in ujamem resnično posebne poglede. Včasih se zdi, da motiv gleda stran, ampak dejansko gleda vame, medtem ko fotografiram s fotoaparatom, ki ga držim proč od sebe.« Pri tovrstnem fotografiranju pogosto uporablja širokokotne objektive, kot je 35-milimetrski, ali ima goriščno razdaljo zoom objektiva v najširšem položaju; kot sama pravi: »24–70-milimetrski objektiv je odličen za ta pristop.«

© Tamara Lackey, D800, AF Micro-Nikkor 105mm f/2.8D, 1/250 s, f/4, ISO 400, ročna osvetlitev, matrično merjenje »Za to fotografijo sem si želela, da bi izražala pojem 'brata'. Takoj vidite, kateri je igralec in kateri je 'tisti, ki je kul'; z vsakim posebej sem morala komunicirati, preden sem ju dobila skupaj. Temu pravim 'naravno poziranje' – postavim ju v neko pozo, potem pa se sama prestavita v veliko boljšo.«

© Tamara Lackey, D610, AF-S NIKKOR 70-200mm f/4G ED VR, 1/125 s, f/4,5, ISO 160, ročna osvetlitev, matrično merjenje »To podobo dobim pri večini malčkov – ko odhajajo stran. Tukaj sem jo obdelala in kadrirala tako, da nekaj pomeni. Tehnično gledano je to bila skoraj arhitekturna fotografija – stopnice naravnost in pravi kot – toda bistvo je v tem, da vidiš trenutek, ga izkoristiš in poskrbiš, da deluje. Tu je trenutek, ki mu pravim 'kam pa greš': otrok, ki odhaja in odrašča ... to sem videla v tem kadru.«
Poudarek na izrazu
»Čisto vsakokrat, ko sem na tem, da fotografiram, ko gledam v kader, ki ga bom posnela, razmišljam o tem, kaj lahko izločim,« pravi Tamara. »Več ko lahko izločim, bolj osupljiv bo izraz motiva, kajti gledalci se takoj osredotočijo na tisto, kar je pomembno. Vse, kar je lahko moteče, zato odstranim. Ne gre samo za načelo 'pospravi kramo iz ozadja' – večina ljudi ve, da se moraš znebiti krame, če želiš močnejšo sliko –, temveč bolj za 'pospravi iz kadra vse, kar jemlje pozornost od tistega, kar želiš videti'. Če to pomeni, da je treba stvari fizično pospraviti stran ali povsem spremeniti kot, tudi če to pomeni, da svetloba ne bo več tako močna in jo bo treba dodati, če bosta zaradi tega pogled in občutek čistejša, potem me to pritegne. Čist kader je lahko ključen, ko gre za to, kako močne so slike na pogled in kakšen učinek imajo zaradi izrazov.«
Ves čas v pripravljenosti
Kadar fotografirate otroke, ni časa za ogrevanje. Ne zapravite niti sekunde. »Pogosto vidim fotografe ali starše, ki fotografirajo otroke, se pogovarjajo z njimi, in ko se otrok odziva ali smeji, oni ne pritiskajo na sprožilec. Pozabljajo, da se vse vrti okrog fotografije. Vsako fotografiranje se začne takrat, ko sem pripravljena.«
Tamara meni, da najboljše posnetke svojih portretirancev pogosto dobi prav na začetku fotografiranja; pri drugih so najboljši proti koncu. Toda nikoli ne ve, kako bo šlo, zato se drži načela: »Ves čas se dogaja.«
Kadriranje in vnovično kadriranje
Ne izpustite posnetka, če kompozicija ni popolna. »Včasih moram kadrirati motiv tako, da mi ni najbolj všeč,« pravi Tamara, »toda vem, da je motiv oster in čist in da lahko pozneje izrežem in ponovno kadriram, da dobim sliko in občutek, kot želim.« To je tudi eden od razlogov, zakaj prisega na ločljivost fotoaparatov D800 in D4. »Lahko izrezujem in vseeno dobim odlično fotografijo. Všeč mi je, da imam toliko možnosti, da se lahko igram.«
Objektivi
»Najslabše je, če moraš stopiti nazaj, ker imaš na fotoaparatu dolgi objektiv, in tako povsem izgubiš nadzor nad motivom. S 35-milimetrskim objektivom sem lahko ves čas blizu in celo dobim majhno globinsko ostrino, če ločim motiv od ozadja.«
Ali je torej bližina enako nadzor? »Pozorni morajo biti na vas, ker ste blizu,« pravi, »in jaz na splošno moram biti blizu, da imam nadzor. Pozornost izgubim, ko stopim za dolgi objektiv in se oddaljim. Izbira objektiva mi dobesedno dovoli, da sem na dosegu roke, ko jih usmerjam nazaj v kader, in to v starostni skupini, ko je potrebno obvladovanje, pač stalno počnem. Ko hočejo oditi, jih moram zavrteti nazaj v kader.«