Nikon Imaging | Evropa | Slovenija

5 preprostih pravil o fotografski kompoziciji

Morda se tega ne zavedate, vendar vsakič, ko fotoaparat približate obrazu, sprejmete odločitev o kompoziciji. Povedano preprosto, kompozicija označuje način kadriranja slike, ki jo želite narediti. O kompoziciji je bilo napisanih že ogromno knjig. Čeprav verjetno niti dve osebi ne bi določenega motiva kadrirali na enak način, obstajajo splošna pravila, s katerimi si lahko pomagate pri ustvarjanju bolj zanimivih in razgibanih fotografij.

Pravilo tretjin

S pravilom tretjin lahko izbrani motiv pokažete v najlepši luči.

V veliko pomoč je, če si, ko gledate skozi iskalo ali na zaslon LCD fotoaparata, čez zajeto območje narišete mrežo za igro tri v vrsto. Mreža sliko razdeli na devet kvadratov, ki nastanejo z uporabo štirih črt čez zajeto polje.

Ne pozabite, da lahko pri nekaterih fotoaparatih Nikon izberete meni, v katerem se v iskalu (ali na zaslonu) izrišejo mrežne črte. S temi črtami, ki se ne bodo prikazale na končni sliki, si lahko pomagate pri kadriranju.

Bodite pozorni na presečišča štirih črt. Pravilo tretjin pravi, da je najpomembnejše elemente kompozicije najbolje postaviti na ta presečišča. Tako boste ustvarili bolj razgibano in zanimivo sliko.

Motiva ni nujno postaviti točno na presečišče (ali v t. i. točko pozornosti). Če želite živahno sliko z dobro kompozicijo pazite le, da bo motiv blizu enemu od presečišč. Preizkusite nekaj različnih kompozicij, da boste našli tisto, ki vam najbolj ugaja.

Te iste mrežne črte vam lahko tudi pomagajo, da bodo na fotografiji navpični elementi in črta horizonta poravnani.

© Diane Berkenfeld

D4, objektiv AF-S NIKKOR 200-400mm f/4G ED VR II, 1/1600 s, f/4, ISO 200, sredinsko uteženo merjenje, prioriteta zaslonke.

Čez sliko dveh čiger so zarisane mrežne črte: po pravilu tretjin sta glavi obeh ptic na presečišču črt.

© Diane Berkenfeld

D4, objektiv AF-S NIKKOR 200-400mm f/4G ED VR II, 1/1600 s, f/4, ISO 200, sredinsko uteženo merjenje, prioriteta zaslonke.

Ta slika dveh čiger v živalskem vrtu je primer upoštevanja pravila tretjin.

© Diane Berkenfeld

D4, objektiv AF-S NIKKOR 200-400mm f/4G ED VR II, 1/800 s, f/4, ISO 200, sredinsko uteženo merjenje, prioriteta zaslonke.

Na tej sliki lahko vidite motiv, ki je glede na mrežne črte postavljen po pravilu tretjin.

© Diane Berkenfeld

D4, objektiv AF-S NIKKOR 200-400mm f/4G ED VR II, 1/800 s, f/4, ISO 200, sredinsko uteženo merjenje, prioriteta zaslonke.

Ta slika žirafe, ki počiva na travi v živalskem vrtu, je odličen primer, kako lahko z upoštevanjem pravila tretjin ustvarite privlačno kompozicijo.

Kam na kompoziciji umestiti črto horizonta

Pri večini slik je črto horizonta najbolje postaviti nad ali pod sredino kadra (torej ne točno na sredino slike). Izjema je le fotografiranje odseva. V tem primeru je dobro postaviti črto horizonta na sredino, saj s tem elementom v zgornjem in spodnjem delu slike – torej motivu zgoraj in odsevu spodaj – damo enako težo.

© Diane Berkenfeld

D100, objektiv AF VR Zoom-NIKKOR 80-400mm f/4.5-5.6D ED, 1/5 s, f/22, ISO 200, točkovno merjenje, ročni način.

Pri fotografiranju pokrajine naj bo črta horizonta bližje zgornjemu delu (kot v tem primeru) ali spodnjemu delu kadra.

© Diane Berkenfeld

D4, objektiv AF-S NIKKOR 200-400mm f/4G ED VR II, 1/800 s, f/4, ISO 200, sredinsko uteženo merjenje, prioriteta zaslonke.

Običajno je bolje, če črto horizonta postavite bližje zgornjemu ali spodnjemu delu kadra, ne pa v sredino. Vendar pa to pravilo pri fotografiranju motivov in njihovih odsevov lahko prekršite.

Zazrite se v kader

Pri fotografiranju ljudi in živali je najbolje, če gledajo v kader. Ko fotografirate gibanje, na tisti strani kadra, kamor je gibanje usmerjeno, pustite več prostora. S tem ustvarite bolj naraven videz in gledalcu posredujete zgodbo slike in občutek gibanja. Motiv postavite tako, da bo na sliki največ odprtega prostora v smeri gibanja.

© Diane Berkenfeld

D4, objektiv AF-S NIKKOR 200-400mm f/4G ED VR II, 1/640 s, f/4, ISO 200, sredinsko uteženo merjenje, prioriteta zaslonke.

© Diane Berkenfeld

Na tej sliki je črn labod, ki drsi po gladini, postavljen v sredino, zaradi česar kompozicija ni zelo zanimiva.

© Diane Berkenfeld

Z izrezovanjem lahko motiv premaknemo v zgornji desni del kadra in tako ustvarimo bolj razgibano kompozicijo.

Na končni sliki motiv usmerja gledalčev pogled čez kader: torej sledi pravilu, po katerem naj bo več praznega prostora pred motivom. © Diane Berkenfeld

Vodilne linije

Pri fotografiranju stavb ali drugih motivov z močnimi linijami svojo sliko kadrirajte tako, da arhitekturni element vodi gledalčev pogled čez fotografijo. Te vodilne linije so lahko glavni motiv slike, lahko pa usmerjajo gledalčev pogled na določeno mesto na fotografiji, na primer k pomembnejšemu elementu slike.

Tudi s krivuljami lahko ustvarjate zanimive kompozicije. Običajno je njihov namen usmerjanje gledalčevega pogleda na druge dele slike. Krivulje so lahko glavni motiv, lahko pa so (tako kot vodilne linije) le sredstvo, s katerim poudarimo pomembnejše elemente na sliki.

© Diane Berkenfeld

D100, objektiv AF-S VR Zoom-NIKKOR 24-120mm f/3.5-5.6G IF-ED, 1/60 s, f/4, ISO 200, sredinsko uteženo merjenje, program.

Ta slika je primer, kako lahko ukrivljene linije motiva vodijo gledalčev pogled čez kader.

© Diane Berkenfeld

D100, objektiv AF-S NIKKOR 24-120mm f/4G ED VR, 1/90 s, f/5, ISO 320, matrično merjenje, program.

Na tej sliki so močne vodilne linije, ki gledalčev pogled usmerjajo navzdol po hodniku, od desnega dela slike proti levemu.

Vzorci in teksture

Tudi ponavljajoči vzorci so lahko zanimivi fotografski motivi. Z vzorci, ki jih je ustvarila narava ali človek, lahko ustvarite močno kompozicijo. Zazrite se v posamezne elemente na določenem kraju in poiščite vzorce. Primer: zagledate zaboj jabolk, ki pa v vas ne zbudi zanimanja; vendar lahko pri sadju uporabite tesno kompozicijo in ustvarite ponavljajoč vzorec barve in oblike. Bodite pozorni tudi na odstopanja od vzorca. Predstavljajte si, da je nekdo v ta zaboj, poln rdečih jabolk, položil eno rumeno jabolko. Ponavljajoči vzorec se tako prekine (v tem primeru z rumenim jabolkom), kar na sliki ustvari močno središčno točko.

Tudi teksture so lahko uporabne. Fotografirajte jih od blizu z uporabo zooma ali makroobjektiva. Pri fotografiranju vzorcev ali tekstur vam ni treba zajeti celotnega motiva. Teksture so lahko mehke, na primer perje ptic, ali grobe, na primer odluščena barva ali lesni vzorec.

Rja in odluščena barva na tem ribiškem čolnu sta kot nalašč za učenje fotografiranja teksture. Močna sončna svetloba, ki se odbija od čolna, odlično izpostavi teksturo več plasti odluščene barve in rje.

© Diane Berkenfeld

D3X, objektiv AF-S DX Micro NIKKOR 85mm f/3.5G ED VR, 1/200 s, f/7,1, ISO 160, matrično merjenje, program.

Pozorno opazujte

Večina ljudi ob pogledu na fotografijo ne razmišlja o kompoziciji, vendar pa zna oceniti, ali je fotografija privlačna na pogled ali ne, tudi če za to nima prave utemeljitve. Če želite izboljšati svoje veščine izbire kompozicije, si vzemite nekaj časa in opazujte fotografije tistih fotografov, katerih delo občudujete. Bodite pozorni na položaj motivov znotraj kadra. Razmislite o njihovi izbiri ozadja. Kaj so vključili v sliko in kaj izpustili? Potem pa znova preglejte nekatere od svojih fotografij in se vprašajte, kakšno kompozicijo bi izbrali, da bi jih izboljšali.

Tukaj omenjena pravila so le groba osnova. Ne pozabite, izjema potrjuje pravilo. Ne bojte se oddaljiti od pravil, če boste s tem ustvarili boljšo fotografijo.


Prispevek in fotografije je prispevala Diane Berkenfeld.